UTOPIČNI SEMINAR
"Nihče vas ne bo povabil zraven, če ne boste s kladivom potrkali na vrata."
dr. Lev Kreft (kot napotek mladim)
v televizijski oddaji Pogledih Slovenije (23. 6. 2011)
Utopični seminar
Uredila Barbara Predan
Zbirka 42:2
obseg: 128 strani
ISBN 978-961-93098-0-3
Oblikovanje notranjega preloma: Petra Černe Oven
Oblikovanje ovitka: Studio Jure Miklavc
Lektorirala: Katja Paladin
Prevod: Nataša Velikonja
Tisk: Stane Peklaj
Ljubljana 2011
© Avtorji
Izdal: Društvo Pekinpah
Tiskovino sta podprla: Ministrstvo za kulturo RS in Studio Jure Miklavc
Paket je odposlan iz Ljubljane v roku 48. ur po prejetju naročila. Naročila prejeta med vikendom in prazniki bodo odposlana prvi delovni dan po prejetju naročila. Plačilo je izvedeno preko sistema PayPal. Naročiti je mogoče tudi preko predračuna (pošljite e-pošto z vašim naslovom in naročilom na posta@pekinpah.com).
RAZSTAVA
UTOPIČNI SEMINAR
30. 6.–4. 9. 2011
Lokacija: MAO, Pot na Fužine 2, 1000 Ljubljana
Razstava je nastala kot rezultat celoletnega šolskega projekta na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.
Na razstavi so se s študentskimi utopijami predstavili:
Uroš Bajt, Boris Beja, Jakob Bekš, Žiga Čakš, Matija Čuk, Anja Đurđević, Katja Felle, Jure Fingušt Prebil, Nataša Fink, Tina Kavčič, Tjaša Kermavnar, Amanda Kladnik, Nika Kovačič, Gal Košnik, Tea Kralj, Janko Mandić, Martin Mejak, Alen Mencej, Kaja Mihajlovič, Sara Mušič, Darja Osojnik, Ajda Purger, Špela Rihar, Krispin Stock, Dora Šabec, Marin Šantić, Nina Štajner, Živa Šuhel, Tea Tadej, Jan Tomažin, Katja Turk, Aljaž Vesel, Sebastian Žetko
Mentorji:
Jože Barši, Petra Černe Oven, Alen Ožbolt, Barbara Predan
Oblikovanje celostne podobe razstave: Studio Jure Miklavc
Lektura: Katja Paladin
Prevod: Nataša Velikonja
Produkcija razstave in knjige: Društvo Pekinpah
Ljubljana 2011
© Avtorji
Razstavo sta podprla: Ministrstvo za kulturo RS in Studio Jure Miklavc
Utopija pomeni nikjer. Ob tem pa je nujno razumeti, da ni vsak imaginarni prostor (ki ga realno, fizično ni) tudi že utopija. Da nekaj postane utopija, je po Johnu Careyju potrebna »ekspresija želje«. V primeru distopije pa mora biti prisotna ekspresija strahu. Vsak, ki gradi utopijo, se znajde pred ključnim vprašanjem: kaj želim spremeniti? Hkrati pa ne sme pozabiti, da s tem, ko stremi k izgradnji novega sveta, hkrati uničuje starega (obstoječega). Utopijo prepoznamo po dogajanju, oddaljenem v prostoru ali/in času, ter napotkih, kako naj bi živeli (slednji element je ključen).
Danes, ko v medijih beremo in poslušamo o generaciji 0 – to je generacija, ki naj ne bi ničesar več dobila, ampak samo izgubljala – se zdi, da je prav ta generacija tista, ki lahko snuje alternativo. S tem ko nima več kaj izgubiti, padejo elementi odvisnosti, tradicije in spoštovanja, hkrati pa se odpre polje, ki omogoča gradnjo drugačne prihodnosti. Stephan Coleman v uvodniku knjige William Morris and News from Nowhere: A Vision for Our Time zapiše: »Sovražnik sanjača, ki sanja o boljših časih, je ideolog sedanjosti, oborožen z obrambo obstoječe nesreče in trditvijo, da so obstoječi odnosi sicer nepravični – toda nespremenljivi. [...] Toda ... zgodovina lahko eksplodira. In takrat ko se to zgodi, je spodbujena s strani tistih, ki so si upali sanjati, tistih, ki so imeli pogum iskati navidezno nepremagljive možnosti, tistih, ki so si upali zahtevati nemogoče.«
Ob tem pa je treba poudariti, da pri utopiji ne gre (le) za sanje, temveč predvsem za kritiko obstoječega. Do kritike obstoječega pa lahko pridemo šele takrat, ko postanemo sodobni. Sodoben je – kot zapiše Giorgio Agamben v spisu Kaj je sodobno? – tisti, ki »zaznava temo svojega časa kot nekaj, kar ga zadeva in nenehno nagovarja«, hkrati pa se od lastnega časa distancira. Tisti, ki se »preveč popolno ujemajo z dobo, ki se ji povsem prilegajo v vsaki točki, niso sodobni, ker jim ravno zato ne uspe, da bi jo uzrli [in] ne uspejo upirati pogleda vanjo«.
V Utopičnem seminarju smo preverili, kako sodobni smo, kako globoka je tema našega časa in ali se v svetu, v katerem se zdi, da je vse mogoče, še da najti nemogoče. Povedano drugače: zastavili smo si vprašanje, ali smo danes še zmožni misliti alternativo.
Cena enega izvoda: 5 EUR
Poštnina: 2 EUR
SKUPAJ: 7 EUR
Utopični seminar - na dan otvoritve, 30. 6. 2011
BRANJA:
Giorgio Agamben, Kaj je sodobno?
Gérard Wajcman, Univerzalno oko in svet brez meje
Robin Kinross, Fellow Readers: Notes on multiplied language [izsek]
Beri skupaj:
Hal Foster, Design and Crime in
Clive Dilnot, Trajnost kot projekt zgodovine
KAZALO
Uvod
Barbara Predan: Stremeti nazaj: napotek za naprej
Alen Ožbolt: Utopija? (izgubljeno s prevodom: poskus zapisa predavanja)
Petra Černe Oven: Utopije in projekti za družbo
Jože Barši: NE
Utopični seminar: izbor študentskih utopij